One hell of an Elopement


I have so many draft blog posts, but this elopement was so special that my brain decided I actually want to post it here. I don't shoot many weddings anymore, especially because my perfectionism simply doesn't make it worth it. I spend way too many hours editing and deciding. I got tired of typical weddings with the same style, so every time I get a special inquiry, the creative child in me starts blooming. My introversion works best for elopements, especially elopements with dogs. If you add abandoned buildings like Castle Matzenau in Prosenjakovci, it feels like a creative jackpot. I love being alone with the couple, getting to know them for one day, sharing this special day and making memories that will stay. For one day, I am part of something bigger, very intimately connected with strangers who become friends. K, A & Z, thank you for trusting me and letting all my weird ideas come to life.


____________


Pripravljenih imam nešteto osnutkov za objave na tem blogu, ki že lep čas stojijo in se nikakor ne premaknejo iz osnutkov med objave. Ampak ta elopement je bil tako poseben, da so se moji možgani odločili, da tale post dejansko ugleda luč sveta. Porok ne fotografiram več veliko, predvsem zato, ker me omejuje moj perfekcionizem. Preveč ur porabim za urejanje fotografij in odločanje. Naveličala sem se tipičnih porok, ki so vse narejene v istem stilu, zato se vsakič, ko dobim kakšno posebno povpraševanje, neizmerno razveselim. Moja introvertiranost se najbolje obnese pri elopementih, še posebej pri tistih s psi. Če zraven dodaš še zapuščene stavbe, kot je grad Matzenau v Prosenjakovcih, je to zame pravi ustvarjalni jackpot. Rada sem sama s parom, ju za en dan spoznavam, z njima delim vse posebne trenutke in ustvarjam spomine, ki ostanejo. Za en dan sem del nečesa večjega, intimno povezana z neznanci, ki postanejo prijatelji.

K, A & Z, hvala, da ste mi zaupali in dovolili, da so vse moje čudne ideje zaživele.